Katere bralne dejavnosti razvijajo bralno motivacijo?
Kakšne knjige naj otrok bere?
Otrok naj izbira knjige po lastni izbiri. Pozorni smo samo na vzgojno primernost. Lahko so kartonke, lahko bere naslove iz časopisa, priimke iz imenika, imena krajev na zemljevidu ali kuharske recepte. Občasno lahko bere stripe. V začetni fazi branja je pomembno, da izgradi bralno motivacijo, ki je osnova za razvoj bralne tehnike. Vsakič, ko samostojno poseže po knjigi, ga pohvalimo. Svetujemo branje prilagojenih knjig založb: Damodar, družbe Piano ter društva Bravo. V šoli se dogovorimo, da otrok opravi bralno značko in domače branje. Prebere naj vsebinsko in količinsko prilagojene knjige.
Kriteriji za oblikovanje gradiv za osebe z disleksijo?
Za učenja branja in korekcijo predlagamo gradiva, ki izpolnjujejo kriterije. Posamezna besedila, ki jih oseba s težavo prebere, pretipkamo in oblikujemo po kriterijih.
Ali si lahko otrok pri branju pomaga s prstom, ravnilcem, kartončkom?
Da. Prst, ravnilce ali kartonček omogočajo očem, da lažje sledijo smeri in vrstici branja, da se lažje osredotočijo na branje posamezne besede ter omogočajo otroku, posebno tistemu, ki se uči skozi kinestetičen kanal (dotik prsta na papirju, sledenje besedam), da je skozi svojo aktivnost bolj pozoren.
Ali naj otrok bere glasno ali tiho?
V začetni fazi branja naj bere glasno, da sliši samega sebe, kako povezuje zloge v besedo. Ko postane dovolj zbran in bere bolj tekoče, hitro, začne s tihim branjem. Lahko se dogovorite z njim, da bo bral tri dni v tednu glasno in da boste takrat ob njem (poslušali ga boste, korigirali napake ter se z njim pogovorili o vsebini), ostale dni pa bere tiho. Ob tihem branju se ne bo toliko zaustavljal, ne bo naredil toliko specifičnih napak, zato bo hitreje napredoval in bil bolj zadovoljen s seboj.
Ko berete skupaj, ga spodbujate, da se ne bo bal količine ter zahtevnosti besedila. Lahko uporabite metodo branja v treh stopnjah (korakih), ki poteka tako. Pri prvem branju besedilo preberemo najprej mi sami, otrok pa sledi besedilu s prstom. Pri drugem branju beremo daljše, kompleksnejše besede mi, otrok pa krajše, enostavnejše. Pri tretjem branju, bere otrok vse besede. Začnemo z branjem slikopisov, kasneje s kratko vsebino, pri kateri lahko otrok doseže uspeh in nadaljujte z zahtevnejšo, ko že napreduje v bralni tehniki in razumevanju.
Tanja Čerme, prof. defektologije
moje znanje - moja moč