Prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja za otroka z disgrafijo

Otrok z razvojno disgrafijo potrebuje v procesu preverjanja in ocenjevanja znanja nakatere prilagoditve, ki razumevajo njegove posebne potrebe ter omogočajo, da kljub motnji, pokaže pridobljeno znanje.

  • Pripravimo povzetke učne snovi ter vprašanja za domače učenje.
  • Znanje preverjamo in ocenjujemo predvsem ustno.
  • Ob preverjanju in ocenjevanju otroka opogumljamo ter mu postavljamo podvprašanja.
  • Pomagamo mu usmerjati ter ohranjati pozornost v nalogi.
  • Vnaprej se dogovorimo za določen obseg učne snovi, ki jo preverjamo ter ocenjujemo.
  • Omogočimo napovedano in dogovorjeno preverjanje in ocenjevanje znanja.
  • Omogočimo podaljšan čas pri pisnem preverjanju in ocenjevanju znanja.
  • Omogočimo opravljanje pisnega preverjanja in ocenjevanja znanja v dveh sklopih, posebej ob večjih bolečinah v zapestju, počasnejšem tempu pisanja ali vpadu pozornosti.
  • Preverjanje in ocenjevanje znanja naj poteka v individualni situaciji ali v manjši skupini, posebej ob počasnejšem tempu ali motnji pozornosti.
  • Naloge naj bodo ločene na posameznih listih (separirane), posebej če gre za kombinacijo osnovne motnje s hiperkinetično motnjo.
  • Omogočimo večji razmik med nalogami (dvojni).
  • Ponudimo več nalog z zaprtimi vprašanji ali nalog izbirnega tipa.
  • Prostor za odgovor naj bo večji in strukturiran (povlečemo črte).
  • Pisni odgovori, ki jih učitelj ne zna razbrati, naj se vrednotijo šele, ko jih preveri tudi ustno.
  • Zvezke ocenjujemo šele potem, ko je otrok že napredoval v premagovanju svoje motnje.
  • Poudarimo ključne besede v navodilih, uporabimo prilagojen font (večje črke 14pt, ustrezno pisavo: Arial, Tahoma, Verdana, Calibri - posebej, če ima otrok še disleksijo).

 


Tanja Černe, prof. defektologije

moje znanje - moja moč