Tipični znaki za prepoznavanje disleksije

V začetni fazi učenja branja in pisanja se pri vsakem otroku pojavljajo določene težave, ki so pogosto prehodnega značaja. Pri nekaterih otrocih  pa se pojavljajo večje težave na naslednjih področjih: prepoznavanje črk, glasov, povezovanje črk in glasov, slušno razločevanje in pomnjenje, vidno pomnjenje in razlikovanje oblike črk, vezava zlogov, osvajanje bralne tehnike, osvajanje bralnega razumevanja in pisanja. Nekatere od teh težav vztrajajo več let ali celo življenje (v blažji obliki),  nekatere pa otrok kompenzira. V kasnejših letih šolanja, se lahko pridružijo še organizacijske ter učne težave, ki so vezane na učenja tujega jezika (zlasti pisanje), matematike, oblikovanje zapiskov pri pouku. Lahko gre za specifično dojemanje socialnih odnosov in večjo občutljivost na čustvenem področju. Težave ponavadi zaobjamejo več področij in niso vezane samo na branje in pisanje v domačem in tujem jeziku. Težave se pojavljajo na kontinuumu od lažjih do izrazitih (jih imenujemo primanjkljaji na posameznih področjih učenja) ter otroka pomembno ovirajo pri šolskem delu.

• Branje in pisanje se otroku upira. Ob branju joka, išče izgovore, potrebuje veliko odmorov.
• Pri branju naredi več specifičnih napak (izpusti, obračanja črk, premeščanja zlogov, prirejanja končnic, maličenja besed).

• Bralno vezavo osvaja s počasnejšim tempom. Šibko razumeva prebrano ter interpretira vsebino le s pomočjo pod vprašanj in z vodenjem.
• Ima skromno besedišče. Težje oblikuje stavke ter jih manj fleksibilno uporablja.
• Počasneje si zapomni besedna navodila ali nove pojme. Potrebuje veliko ponazoritev in konkretizacije pri osvajanju novih šolskih pojmov ter pomoč pri priklicu pojmov iz besednjaka ter pri uporabi pojmov v novih situacijah.
• Pojavljajo se orientacijske težave na sebi, v prostoru in na drugi osebi (orientacija na zemljevidu, ločevanje leve in desne strani, obračanja notnih vratov ter položaja not glede na notno črtovje).
  
• Težave ima v vidno-gibalnem usklajevanju (prepisovanju).
• Težave ima v slušno-gibalnem usklajevanju (nareku).
• Počasneje napreduje pri učenju tujega jezika. Lahko se pojavljajo težave z izgovorjavo, zapomnitvijo besed, prevodom ter s tvorjenjem stavkov; pri pisanju in branju izpušča črke, maliči besede.
• Bralna stiska se kaže tudi na področju učenja, ko otrok ne razumeva tega, kar je prebral ali pa mu branje vzame preveč časa in zato pri učenju ni učinkovit.
• Pri učenju se težje zbere, hitro obupa in ni vztrajen, nima osvojenih ustreznih učnih navad in ustreznih strategij učenja.
• Doma in ob individualnem delu je bolj sproščen in pokaže več znanja, kot v šoli.
• Pri telovadbi je lahko posebno spreten (nadarjenost) ali pa manj spreten ter se ne udeležuje skupinskih in tekmovalnih športov.
• Zpomnitev zaporedij (abeceda, številska vrsta, zapomnitev korakov pri reševanju nalog, zapomnitev korakov pri praktičnih aktivnostih) je šibka.
  
• Pri matematiki ima lahko težave z branjem in razumevanjem navodil, odkrivanjem bistvenih podatkov v navodilih, lahko še vedno zamenjuje števke v številu, s težavo prikliče naučene računske postopke ali poštevanko. Število pove pravilno in ga napačno napiše ali pa obratno. Pri reševanju več-stopenjskih nalog je negotov ker ne ve, kako naj se naloge loti. Lahko se pojavi negotovost pri kombinaciji slikovnih in verbalnih podatkov v nalogah.
• Pri pouku ter domačem učenju je manj zbran, odkrenljiv, impulziven ali kratkotrajno pozoren.
• Pojavljajo se težave pri pripravi šolskih potrebščin, organizaciji časa in prostora učenja.
  

Ob disleksiji se lahko posledično pojavljajo še:

• motivacijske težave (pozabljanje nalog in zadolžitev, izogibanje učenju, izostajanje od pouka, preusmerjanje pozornosti),
  
• čustvene težave (zapiranje vase, nesodelovanje, negativizem, jok, apatija, nagajanje, napadalnost),
  
• psihosomatske težave (bolečine v glavi, trebuhu). 

Nekateri otroci pa imajo sopojavne (komorbidne) motnje (ADHD, motnja pozornosti in koncentracije, disgrafija, disortografija, dispraksija ...).

Pomembno je, da hitro pristopimo k zmanjševanju učnih težav ter jih omilimo, preden začnejo intenzivno ovirati otrokovo šolsko delo in družinsko življenje. Redno, vztrajno in sistematično ter ciljano kreimo razvoj šibkih funkcij, spodbujamo razvoj otrokovih močnih področij (vpliv na pozitivno samopodobo) ter naučimo otroka, kako naj se uči in živi z disleksijo. Nekateri otroci bodo v začetni fazi opismenjevanja vadili branje dvozložnih besed, drugi bodo barvali zloge v besedilu, tretji bodo vadili orientacijo leve in desne strani ter uporabljali grafične oznake. Pri korekciji upoštevamo razvojno zaporedje ter krepimo funkcije, ki so pomembne za razvoj opismenjevanja.

dr. Tanja Černe, prof. defektologije

moje znanje - moja moč