Začetno branje otrok z disleksijo - nasveti za starše

Katere bralne dejavnosti razvijajo bralno motivacijo?

  • Iz kartona oblikujemo nabiralnik za različna sporočila ter si v družini dopisujemo.
  • Med vikendi organiziramo bralnih 5 minut na dan, ko vsak član nekaj prebere.
  • Otrok je zadolžen, da vsak dan prebere vremensko napoved, tv spored ali vsebino, ki ga posebej zanima.
  • Zvečer beremo skupaj ter se crkljamo.
  • Spodbujamo, da otrok bere mlajšemu bratu ali sestrici.
  • Branje beležimo in nagrajujemo z nalepkami.
  • Besede zapisujemo v mivko, koruzni zdrob, s prstnimi barvami na okno.
  • Besede predmetov v sobi zapišemo na samolepilne listke ter jih prilepimo na prave predmete.
  • Otrok si v knjigarni izbere zanj zanimivo knjigo.
  • Otrok nas vidi, kako sami radi posegamo po knjigi.
  • Če imamo odrasli podobne težave kot naš otrok, povprašajmo prijatelje, sorodnike, ali nam na tem področju lahko pomagajo.
  • Hitro ga včlanimo v knjižnico, kjer nam bodo svetovali o ustrezni literaturi.
  • V knjižnici vprašamo, ali izvajajo terapevtsko branje s kužki ter se ga udeležimo.
  • Uporabljamo lesene didaktične pripomočke (ležeča osmica, lesen X, deteljica) za razvijanje spretnosti, ki so pomembne za opismenjevanje. Z razvijanjem spretnosti pomembnih za opismenjevanje, zvišujemo tudi bralno motivacijo.

Kakšne knjige naj otrok bere?

Otrok naj izbira knjige po lastni izbiri. Pozorni smo samo na vzgojno primernost. Lahko so kartonke, lahko bere naslove iz časopisa, priimke iz imenika, imena krajev na zemljevidu ali kuharske recepte. Občasno lahko bere stripe. V začetni fazi branja je pomembno, da izgradi bralno motivacijo, ki je osnova za razvoj bralne tehnike. Vsakič, ko samostojno poseže po knjigi, ga pohvalimo. Svetujemo branje prilagojenih knjig založb: Damodar, družbe Piano ter društva Bravo. V šoli se dogovorimo, da otrok opravi bralno značko in domače branje. Prebere naj vsebinsko in količinsko prilagojene knjige.

 

Kriteriji za oblikovanje gradiv za osebe z disleksijo?

Za učenja branja in korekcijo predlagamo gradiva, ki izpolnjujejo kriterije. Posamezna besedila, ki jih oseba s težavo prebere, pretipkamo in oblikujemo po kriterijih.

  • Pisava: Arial, Tahoma, Verdana, Calibri.
  • Velikost simbolov 14 -16 pt.
  • Dvojni razmiki med vrsticami.
  • Neporavnan desni rob.
  • Pastelno rumena podlaga.
  • Povdarjene ključne besede.
  • Modra ali zelena barva črk, številk, not.
  • Ustrezno razmerje med slikami in vsebino, ki navdušuje.

 

Ali si lahko otrok pri branju pomaga s prstom, ravnilcem, kartončkom?

Da. Prst, ravnilce ali kartonček omogočajo očem, da lažje sledijo smeri in vrstici branja, da se lažje osredotočijo na branje posamezne besede ter omogočajo otroku, posebno tistemu, ki se uči skozi kinestetičen kanal (dotik prsta na papirju, sledenje besedam), da je skozi svojo aktivnost bolj pozoren.

  • Ob zelo šibki pozornosti naj uporablja kartonček z okvirčkom, ki omogoči branje samo ene besede naenkrat, ostale besede pa zakrije.
  • Ob težavah z orientacijo, ko otrok ne ve, katera smer branja je prava, mu narišemo nad
  • Besedilo vizualne oznake (rdeča zvezdica ali črtica), s katerimi označimo začetek vrstice ali smer branja (rdeča puščica).
  • Posebna ravnilca ali barvne folije, ki se uporabljajo pri korekciji branja, omogočajo primernejši kontrast med ozadjem in črkami ali besedami ter s tem lažje procesiranje in razumevanje besed in posledično pravilnejše branje.
  • Nekateri otroci potrebujejo še vaje za vidno sledenje (na prst prilepimo dobro vidno nalepko in otrok z očmi sledi gibanju našega prsta po zraku). Uporabimo lahko še vaje povezovanja številk; od najmanjšega do največjega števila, po vrsti, tako da nastane slikica).

 

Ali naj otrok bere glasno ali tiho?

V začetni fazi branja naj bere glasno, da sliši samega sebe, kako povezuje zloge v besedo. Ko postane dovolj zbran in bere bolj tekoče, hitro, začne s tihim branjem. Lahko se dogovorite z njim, da bo bral tri dni v tednu glasno in da boste takrat ob njem (poslušali ga boste, korigirali napake ter se z njim pogovorili o vsebini), ostale dni pa bere tiho. Ob tihem branju se ne bo toliko zaustavljal, ne bo naredil toliko specifičnih napak, zato bo hitreje napredoval in bil bolj zadovoljen s seboj.

Ali naj bereva z otrokom skupaj?

Ko berete skupaj, ga spodbujate, da se ne bo bal količine ter zahtevnosti besedila. Lahko uporabite metodo branja v treh stopnjah (korakih), ki poteka tako. Pri prvem branju besedilo preberemo najprej mi sami, otrok pa sledi besedilu s prstom. Pri drugem branju beremo daljše, kompleksnejše besede mi, otrok pa krajše, enostavnejše. Pri tretjem branju, bere otrok vse besede. Začnemo z branjem slikopisov, kasneje s kratko vsebino, pri kateri lahko otrok doseže uspeh in nadaljujte z zahtevnejšo, ko že napreduje v bralni tehniki in razumevanju.


Tanja Čerme, prof. defektologije

moje znanje - moja moč