Kdo so otroci/mladostniki z ADHD?

Pozornost in koncentracija sta pomembna dejavnika učinkovitega učenja. Otroci z motnjo pozornosti in aktivnosti (ADHD) imajo primanjkljaje na področju regulacije pozornosti: usmerjanja, vzdrževanja in selekcioniranja. Zmotijo jih avditivni (šumi, besede, nenadni zvoki, notranji govor), vizualni (slike, dogajanje pred očmi) ali kinestetični (intenzivno čustvovanje, notranje doživljanje, neugodnosti v telesu) dejavniki, ki so večkrat razlog, da predhodno zaključijo z učenjem, so na učno uro manj pripravljeni, ji ne sledijo, in z vedenjem izogibanja učenju, razvijajo šibko šolsko samopodobo. Zato je pomembno, da razvijajo ustrezne učne, organizacijske, samoregulacijske strategije ter posledično prepoznajo upade svoje pozornosti, se naučijo uravnavati dražljaje, ki so pomembni/moteči, vplivajo na lastno motivacijo ter povečajo lastno kompetenco in samozaupanje, ki sta ključna dejavnika učenja (Černe, 2019).

 

Ločimo tri podtipe ADHD:

1. motnja pozornosti s hiperaktivnostjo in impulzivnostjo,

2. motnja pozornosti brez hiperaktivnosti-nepozorni tip,

3. kombiniran tip.

Otroci, ki imajo motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo in impulzivnostjo so kratkotrajno pozorni pri pouku in domačem učenju, naloge rešujejo brez premisleka, z impulzivnim stilom; so nepotrpežljivi pri iskanju različnih rešitev, utrjevanju znanja ter pri izvajanju vaj in domačih nalog. Z motoričnim nemirom, klepetanjem ter glasnim komentiranjem pogosto motijo sebe in druge pri pouku.

 

Otroci, ki imajo pomanjkljivo pozornost brez hiperaktivnosti imajo počasnejši tempo obdelave informacij pri učenju, počasnejši motorični odziv, dnevno sanjarijo ter delujejo zmedeno (Adler, Spencer in Wilens, 2015). Zaradi pomanjkljive in odvrnljive pozornosti ter zatekanja v svoj domišljijski svet, pouku težje sledijo, pogosto izpustijo ključne informacije pri reševanju nalog ali ne sledijo navodilom pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Zaradi počasnega bralnega tempa, ali neritmičnega branja, ne razumevajo navodil in besedil, zato besedilo preberejo večkrat, kar vpliva na manj učinkovito reševanje nalog. Lahko dosegajo nižje izobrazbene dosežke, kot otroci z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo in impulzivnostjo.

dr. Tanja Černe, prof. defektologije

moje znanje-moja moč