"Vsega se nauči tako, da se uči in pri tem male koščke novopridobljenega znanja postopoma prenaša iz nezavednega v zavedno, pri čemer vedno stopa po poti veselja in ljubezni."M. Montessori
Jezik je pomemben z vidika sporočanja, širitve besednjaka ter pridobivanja spretnosti branja in pisanja. Jezikovni program Marie Montessori gradi na spretnosti pisanja pred branjem, ker otrok lažje razumeva lastne misli, ki jih zapiše, kot misli drugega. Pred pisanjem otrok obvladuje ročne spretnosti (sproščeno gibanje v zapestju, pravilna drža pisala, pisanje znotraj določenega prostora, samostojen zapis simbola), duhovne spretnosti (pravilna artikulacija, razumevanje pomena besed, razširjen besednjak, osvojena spretnost glasovne analize in sinteze). Otroka pripravljamo na pisanje preko vaj iz praktičnega življenja (izkušnje vidno-motorične koordinacije in kontrole lastnih gibov, strukture in organizacije nalog, delovnega okolja, koncentracije ter motivacije), preko vaj s čutnimi, matematičnimi in jezikovnimi pripomočki. Neposredna priprava poteka preko glasovnih iger, obrisovanja kovinskih likov, razvijanja taktilnih občutkov s črkami iz hrapavega papirja ter z gibljivo abecedo. Otroci začnejo pisati s pisanimi črkami, saj je otrokovo naravno gibanje okroglo. Otroci sami določijo čas, ko bodo začeli pisati, to je ti. eksplozija v pisanju. Pri učenju popolnega branja se opiramo na čutne pripomočke, uvajamo bralne karte in fonograme, vadimo razumevanje odnosov med besedami in njihovimi funkcijami ter vzpostavljamo ugodno bralno klimo. V začetku uporabljamo fonetično metodo. Otroka spremljamo individualno ter mu prilagajamo jezikovni proces.
Za začetno opismenjevanje otrok z disleksijo in disgrafijo je pomemben razvoj jezikovnih, ročnih in duhovnih spretnosti, ki so omenjene v prispevku.
dr. Tanja Černe, prof. defektologije, z diplomo Spontanega in aktivnega učenja na osnovi monessori pedagogike
moje znanje - moja moč