Disleksija v mladostništvu


Mednarodne raziskave bralne pismenosti govorijo, da je v populaciji stari od 16 do 65 let, 3-4% motenj učenja.
V tej skupini se lahko še vedno pojavljajo težave na področju pismenosti (branje, pisanje, razumevanje pisnih navodil, besedil, težave v pravopisu, težave pri pisnem izražanju - organizacija misli, pojavljanje utrujenosti pri branju in pisanju), šibko pomnjenje, šibka analiza detajlov, šibke organizacijske veščine, šibko proceduralno znanje, uporaba časovno in vsebinsko manj učinkovitih strategij...

Kako razvijamo posamezne učne in organizacijske veščine v mladostništvu?


1. Bralno razumevanje (predstavljanje dogodkov iz besedila v zaporedju slik; iskanje glavnih poudarkov in idej v besedilu; uporaba miselnih vzorcev; samospraševanje o besedilu; risanje stripa...).

2. Pisanje (nadaljevanje zgodbe; iskanje različnih zaključkov - klubi ustvarjalnega mišljenja; miselna organizacija - vprašamo se: kakšne podatke potrebujemo, kje jih najdemo, katere so ključne točke, kaj o temi že vemo, kako lahko vse znanje povežemo v novo celoto...; svetujemo upoštevanje priporočil za pisanje esejev in poročil).

3. Učne veščine

  • sprejemanje informacij: upoštevanje stila učenja; podatke predstavimo v manjših enotah; uporabljajmo različna gradiva; ključne točke na začetku snovi vzpostavljajo miselne sheme);

  • spoznavni procesi: organiziramo snov v smiselne sklope; povežemo podatke s predhodnim znanjem; uporabljamo miselne vzorce ali druge oblike shematske razporeditve snovi;

  • utrjevanje znanja: pišemo povzetke, izpiske z naslovi in podnaslovi, kar vzpostavlja misleno strukturo; uporabljamo  preferenčne kanale; iščemo zanimivosti v gradivu; oblikujemo kartončke z novimi pojmi.

4. Spomin spodbujamo z uporabo shem, ki organizirajo in strukturirajo učno snov (miselni vzorci, razporeditev snovi v okvirčkih; uporabljamo različne spominske tehnike).

5. Razvoj metakognicije (ugotovimo kaj že znamo in česa še ne; modeliramo dobre strategije načrtovanja in reševanja problema od drugih; lahko vodimo dnevnika mišljenja (refleksija učenja, mišljenja, reševanja izzivov; kaj nam je dobro uspelo, na kateri učni način smo posebej ponosni); načrtujemo svoje učenje (predvidevanje časa učenja, organizacija gradiva, postavljanje ciljev, preverjamo kako napredujemo), opazujemo svoj napredek ter se napredka veselimo.

6. Abstraktne vsebine predstavimo z vprašanjem o uporabi v različnih življenjskih situacijah (what if). Gradiva predstavimo z odgovarjanjem na vprašanja: kaj je to, kako se izvaja, zakaj je potrebno, kako bi to lahko uporabili v novih situacijah.

7. Uvedemo nadzor nad prelaganjem obveznosti (samoopazovanje - opazovanje in zapisovanje časa pred začetkom dela; uvajanje budilke; uporaba peščene ure; dosledna ureditev mize; načrt razporeditve učenja).

8. Uvedemo odmore (gibanje, zrak, voda, kratka sprostitev). Odmor uvedemo po formuli: št. let mladostnika krat 2. Odmor je lahko tudi menjava miselne aktivnosti. Uporabljamo menjave učne snovi in načinov učenja (novosti dodatno aktivirajo možgane; priporočamo menjavo učenja naravoslovnih in družboslovnih predmetov ter uporabo multisenzornega učenja).

Osebe s specifičnimi učnimi težavami, ki imajo naslednje osebnostne lastnosti: psihična odpornost, notranja moč, zaupanje vase, sprejemanje motnje in prevzemanje kontrole in odgovornosti nad svojim življenjem, so se izkazale za bolj uspešne v življenju (raziskave Raskinda in sodelavcev, 1999). Ker so o svojih učnih težavah odkrito govorili, so se jih zavedali, jih sprejemali, razvijali kompenzatorne strategije in razvijali svoje potenciale (Vir: Disleksija - vodnik za samostojno učenje študentov in dijakov).

Tanja Černe, prof. defektologije

moje znanje-moja moč