Kaj je disgrafija?

"Kadar pišem hitro, ne zna nihče za mano prebrati, tudi na kontrolni nalogi, kar je velik problem. Ko pišem počasi, pa je moja pisava čitljiva in se iz zvezka lahko učim in še roka me ne boli." Žan, 13. let

Disgrafija je specifična motnja pisanja, na ravni vidno-motorični procesov. Kaže se že v predšolskem obdobju, ko otrok vztrajno napačno drži pisalo, ko je grafomotorično okornejši ter nasploh manj motiviran za risanje, barvanje, pisanje. Lahko je neroden, manj spreten pri obuvanju in oblačenju ter se izogiba določenih športnih dejavnosti. Za učenje pisanja je pomemben razvoj senzomotorike in grafomotorike. Grafomotorika je sposobnost in spretnost pisanja (oblikovanja črk in drugih pisnih znamenj) ter je del splošne motorike. Del grafomotorike je pisanje, ki je nadzorovano, hoteno gibanje. Pri pisanju obvladujemo obliko ter velikost črk v predvidenem prostoru. Kako držimo in uporabljamo pisalo, pa je odvisno od zrelosti mišičnega tonusa ter načina drže, ki smo jo avtomatizirali. Dozorevanje mišic poteka v kranio-kavdalni (od glave navzdol) ter medio-lateralni smeri (od sredine telesa proti periferiji). Za pisanje mora dozoreti mišična napetost v prstih rok in med otroci obstojajo velike razlike že v obdobju všolanja. Disgrafija se pojavlja pri 7-15% otrok  (Katusic idr., 2009).

dr. Tanja Černe, prof. defektologije

moje znanje - moja moč