Preferenčni zaznavni kanali pri učenju

Vsak človek uporablja prevladujoč (preferenčni) kanal sprejemanja, obdelovanja in povezovanja informacij iz zunanjega v notranji zaznavni sistem. Glede na prevladujoč način ločimo tri glavne tipe (stile). Poleg prevladujočega, ima posameznik še ostale preferenčne kanale. Otroci se v  obdobju do 8. leta učijo z vsemi čutili (multisenzorno). Od 8. do 14. leta se učijo pretežno avditivno, kasneje pa vizualno. Pomembno je, da odrasli razvijamo vse zaznavne in oddajne kanale ter jih vključujemo v vzgojo in učenje. Otroka učimo, da uporablja svoj preferenčni učni kanal, ki omogoča hitrejše in učinkoviteljše učenje in zapomnitev učne snovi ter spodbuja občutek zadovoljstva ob učenju.

Oseba z vizualnim učnim stilom:

  • uporablja besede, ki označujejo barve in vidne vtise (vidim, lepo, slikovito),
  • je organizirana sistematična,
  • mirna, premišljena, zapomni si slikovno gradivo, podobe,
  • težko sledi ustnim navodilom,
  • raje bere sama, kot da posluša,
  • barva usklajenost ji je zelo pomembna,
  • piše izpiske, miselne vzorce, uporablja barvne oznake v zapiskih.


 
Oseba z avditivnim učnim stilom:

  • uporablja besede, ki opisujejo govor, odgovarjanje (slišim, glasno, tiho...),
  • ob predavanjih, razpravah in govorih si veliko zapomni,
  • govori sama s seboj, uporablja notranji dialog,
  • govori ritmično,
  • pri učenju potrebuje mir,
  • dobro posnema ton, barvo in melodijo glasu,
  • pri učenju se pogovarja, dela v dvojicah, predebatira učno snov,
  • učno snov si zapomni po sekvencah.


Oseba s kinestetičnim učnim stilom:

  • uporablja besede, ki opisujejo občutke (čutim, imam izkušnjo...),
  • rada se dotika ljudi ter stoji blizu njih,
  • veliko se giblje, tudi pri učenju,
  • učno snov pomni med hojo,
  • uči se z eksperimentiranjem ter lastno izkušnjo,
  • govori počasi,
  • pomembnejši ji je občutek, kot videz.
  • rada ima učne predmete, ki so „dinamični“.
 

 

Zamisel, da se otroci/mladostniki bolje učijo, če se učijo na način, ki ustreza njihovemu preferenčnemu učnemu kanalu (uporaba VAK) po opravljeni metaanalizi v Frontiers in Education, v kateri so raziskovalci preučevali podatke raziskav objavljene med letom 2009 in 2021, se je izkazala za nevromit. Raziskave so pokazale, da otroci/mladostniki dejansko nimajo koristi od svojega preferenčnega senzornega stila in da ni metodološko ustreznih raziskav, ki bi to razmišljanje potrdile (Newton in Salvi, 2020).

Zato je pomembno, da poleg senzornih preferenc upoštevamo tudi druge spoznavne stile otrok/mladostnikov, ki so osnovani na kognitivnih in okoljskih dejavnikih ter jih upoštevamo v procesu poučevanja in njihovega učenja ter da upoštevamo potrebo po multisnezornih pristopih.

POMEMBNO je tudi, da se zavedamo, da z uporabo multisenzornega (veččutnega) poučevanja/učenja, močnejši preferenčni senzorni kanali krepijo šibkejše, kar vpliva na učinkovitejše učenje.

dr. Tanja Černe, prof. defektologije

NLP Master Coachinja, Learning Coachinja, NLP Trenerka, NLP Praktik hipnoze

moje znanje - moja moč