Ali je disleksija bolezen, ki je ozdravljiva?

Ne gre za bolezen, temveč za vse življenjsko stanje, ki se med šolsko dobo spreminja; težave se lahko zmanjšujejo, kompenzirajo ter večkrat preoblikujejo. Ob boljših intelektualnih sposobnostih, spodbudnem okolju ter pravilni korekciji, se težave prej zmanjšajo. Pomembno je, da naučimo otroka in mladostnika z motnjo živeti. Učimo ga, kako naj bo čimbolj učinkovit pri učenju, kako naj si učenje organizira, kako naj kljub motnji ohranja motivacijo za učenje. Dislektične težave se pojavljajo tudi v odraslosti, zlasti v obdobjih večjega miselnega napora, stresa, utrujenosti (težave z bralnim razumevanjem, tekočim, sproščenim pisnim izražanjem, pojavljajo se posamezni izpusti črk, maličenja besed pri branju in pisanju).

Disleksija se ne zdravi. Nimamo čudežnih metod, ki bi vsem osebam na enak način pomagale  in tudi tablet ne.

Kaj pa pomaga?

  • Zaupanje v lastne moči, veselje ob malih uspehih.
  • Zgledi staršev ali pomembnih ljudi.
  • Pomembni ljudje, ki so uspešno živeli z disleksijo in so svetu dali več, ko so si v sanjah lahko predstavljali so: Agatha Christie, Albert Einstein, Hans Christian Andersen, Leonardo da Vinci, Tom Cruise, Whoopi Goldberg, Richard Branson, Cher, Walt Disney, Pablo Picasso, John F. Kennedy, Steven Spielberg.
  • Redno, vztrajno in sistematično učenje.
  • Opazovanje in razvijanje ekonomičnih in učinkovitih strategij, ki pomagajo pri kompenzaciji primanjkljajev do mere, kot je mogoča.
  • Izvajanje vaj in treningov za avtomatizacijo oblike črk, fonološko zavedanje, za avtomatizacijo bralne tehnike, pisanja, razvoja pozornosti, samokontrole, orientacije, spomina, pozornosti in koncentracije.
  • Izvajanje treningov za učenje učenja (razvoj metakognitivnih spretnosti).
  • Sodelovanje v interesnih dejavnostih, ki prinašajo uspeh, krepijo samopodobo in zvišujejo kompetenco. Svetujemo, da otroka vključite v glasbeno šolo, k umetniškim ali športnim dejavnostim, kjer se bo razvijal celostno. Vadil bo še: vztrajnost, sistematičnost, samokontrolo, sprejemal pravila ter se prilagajal socialnim normam. Vse te spretnosti mu bodo pomagale pri premagovanju primanjkljajev. Urnik organizirajte tako, da boste zadovoljni in mirni. Spoznajte učitelja in trenerja, se z njim pogovorite ter ga prosite za sodelovanje pri spodbujanju celostnega razvoja vašega otroka.
  • Razvoj interesa, veselja, dejavnosti, kjer otrokom žarijo oči saj jih s tem usposabljamo za samostojno učenje in življenje, v katerem imajo izbiro in kontrolo. 
  • Sodelovanje pri domačih opravilih, preko katerih razvija fino-motorične spretnosti, matematične veščine, prostorsko predstavo, organizacijske spretnosti ter razumevanje zaporedij (npr. ko pomaga v kuhinji, delavnici, na vrtu...).
  • Vztrajnost staršev bo nekoč poplačana z veseljem in napredkom otroka. Za dodatne vaje izberimo predvsem dneve, ko je otrok učljiv ter motiviran, saj vemo, da učenje izhaja iz srca. Tisti dan, ko otrok s težavo sodeluje, naredi samo domače naloge.
  • Skupen čas naj bo namenjen učenju in sprostitvi. Nekateri otroci potrebujejo več pomoči, zato je skupen čas, ki ga preživimo z otrokom med tednom, namenjen pretežno učenju. Nekateri starši imajo to pot, ki bo trajala samo nekaj let.
  • Družina naj bo en dan v tednu prosta. To je dan se sprostitev, obiske, sprehode, igranje....
  • Razumevanje otroka pri pouku, prilagajanje metod in oblik dela ter po potrebi prilagajanje preverjanja in ocenjevanja znanja. Otroci s težjo obliko disleksije ali s spremljajočimi motnjami so usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.


Tanja Černe, prof. defektologije

moje znanje - moja moč