Pomembne ideje in spodbude iz pedagoške metode Marie Montessori

"Vse se začne s spoznavanjem okolja. Kako otrok srka okolje? Izključno s pomočjo lastnosti, za katere vemo, da jih ima. Gre za intenzivno in specializirano občutljivost, ki omogoča, da otroku stvari iz okolice zbudijo toliko zanimanja in navdušenja, da postanejo del njegovega bivanja. Otrok srka te občutke - ne s svojim umom, ampak z vsem svojim bitjem." M. Montessori

Pedagogika Marie Montessori temelji na znanstvenem proučevanju spontanega učenja otroka, na odkrivanju njegovega delovanja, spodbujanju samostojnosti in spoštovanju otrokove osebnosti. Povdarja svobodo (otrok lahko dela, ne da bi bil prekinjen). disciplino (izhaja iz otrok samih –normalizacija) ter socialno vzgojo (pozitivni učinki ob heterogenih skupinah). Vzgoja je pomoč za življenje v človeški družbi.

• Otrok ima ob rojstvu načrt, ki leži v podedovani intelektualni strukturi. Struktura se razvija z izkušnjami in vtisi, kar vpliva na razvoj intelektualnih sposobnosti. Med razvijanjem določenih funkcij se kaže pri otroku težnja po ponavljanju določene aktivnosti, dokler je ne osvoji. Vedenje ponavljanja preneha, ko otrok določeno razvojno fazo doseže.
• Vzgoja se začne z rojstvom. Otrok naj živi v toplem ljubečem in učinkovitem okolju.

• Otrokovo učenje se bistveno razlikuje od učenja odraslega. V otrokovem razvoju sta dve kreativni obdobji in obdobje intenzivnega fizičnega razvoja. Obdobje vsrkavanja (the absorbent mind), ki traja od rojstva do šestega leta. Otrok vsrkuje vtise in znanja iz okolja z gibanjem in manipulacijo. Drugo obdobje je obdobje občutljivosti na pojave v okolju (the sensitive period) in traja do dvanajstega leta. Otrok kaže zadovoljstvo ter interes pri gibanju in manipulaciji s predmeti. Otrok deluje zavestno, namerno, pri izkušnjah je že selektiven. Tretje obdobje traja do osemnajstega leta in je obdobje večjih fizičnih sprememb.

• Pri intelektualnem, čustvenem in socialnem razvoju je pomembno ravnotežje.

• Prvih šest let je zelo pomembnih, čeprav je vzgoja nadaljevalni proces.

• Otrok ima v sebi notranji načrt razvoja, ki ga moramo spodbujati, da se lahko uresniči. Otrok se želi sam učiti. Pomoč odraslih potrebuje le takrat, ko to sam želi. Njena znana misel, pomagaj mi, da lahko naredim sam, poudari, da mora otrok slediti samorazvoju, da lahko ustvarja mir na zemlji. Kajti mir je najpomembnejši cilj in največja možnost za napredek človeštva.

• Otrok ima v sebi um, ki je sposoben vsrkavanja (Absorbent Mind).
  

• Otrok je med tretjim in šestim letom še posebej dojemljiv za drugačen način učenja. Posebno pomembna je stalnost in rednost v dnevnem razporedu, pravilna izgovorjava odraslih, spodbujanje ustreznega vedenja, učenje vljudnosti in upoštevanja družbenih norm, spodbujanje raziskovanja ter pridobivanje izkušenj »na svoji koži«. V tem obdobju želi otrok samostojno delati in izbirati, vaditi in ponavljati spretnosti, se gibati, skrbeti za red, razvijati čutila, se pripravljati na razvoj šolskih spretnosti, se pogovarjati in družiti z drugimi, doživljati ljubezen, zaupanje ter se ustrezno obnašati.

• Ko se otrok samostojno uči ter raziskuje, ugotovi, da je raziskovanje zelo zanimivo ter ni odvisno samo od vpliva odraslih. Otrok, ki je sproščen in zadovoljen, se hitreje in kvalitetnejše uči, kot drugi.

• Otrok ima močno potrebo po redu in čistoči, kar mu daje občutek varnosti. Rad pomaga pri pripravljanju kosila, pripravi mize in postrežbi, rad skrbi za rastline npr. na vrtu, zaliva rože ali skrbi za živali.

• Svoboda je razvojni proces, v katerem se uči neodvisnosti, upošteva disciplino in odgovornost, kar seveda ne pomeni, da otroku vse dopustimo, temveč ga naučimo osnovnega reda ali discipline, po katerem preko svojih spoznanj in sočasno s svojim razvojem dela dobro sebi in drugim.

• Ljubezen je pomembna, da se lahko otrok razvija skladno z načrtom, ki je v njem.

• Za razvoj pozornosti je potrebno, da ima otrok možnost izbire materialov, ker tako razvija spretnosti, za katere »čuti«, da jih mora osvojiti, poleg tega pa razvija tudi zmožnost biti sam s seboj.

• Pomembno je, da ima za igro dovolj časa in da jo v miru zaključi. Z novimi spoznanji ustvarja miselni red in občuti notranje veselje ob dokončanju naloge ali dejavnosti. Tako občuti celoto (igro in zaključek) in se uči čudenja. Spodbujamo ga, da materiale vedno pospravi za seboj.

• Otrok ima rad tišino. Spozna jo lahko ob prižgani sveči, poslušanju svojega dihanja ali ob spečem dojenčku, medtem, ko ga opazuje kako enakomerno diha in spokojno spi. Ob tem postaja zadovoljen sam s seboj, miren in ljubeč.

• Otrok potrebuje počitek po vsaki zahtevnejši dejavnosti, ki ga zajame celostno. Kadar sedi v tišini in je sam s seboj ali pri vas v naročju, takrat »predeluje« dogodke, vsebine, odnose in jih podoživlja.

• Notranja motivacija vodi otroka k uravnoteženemu učenju. Otrok izbira otroka s katerim se bo igral, pripomočke in materiale ter prostor, kjer se bo igral.

• Ponavljanje dejavnosti in gibov, ki predstavljajo zaporedje in so odvisni eden od drugega, so notranja potreba. Z ritmičnimi dejavnostmi se otrok umiri in bolj uravnoteženo razvija.

• Pohištvo naj bo lahko, da ga otrok lahko premika, svetlih barv in ustreznih velikosti. Torej majhni stoli, mize, manjša preproga za enega otroka (njegov osebni prostor), nizka omara, kjer so razporejeni različni materiali in so na dosegu roke. Vsak material ali pripomoček ima svoje mesto v omari, ki je stalno (predvidljivo okolje). Stalnost prostora ustvarja varnost in vpliva na vzpostavljanje notranjega reda.

• Pripomočki in materiali so izdelani iz najkvalitetnejših, naravnih materialov, so čisti in celi, upoštevajo razvojne potrebe otrok, so stopnjevani po težavnosti, razvijajo eno spretnost naenkrat ter omogočajo samokontrolo. Ko otrok rešuje določen problem, razvija posamezno spretnost. Materiali in pripomočki spodbujajo k doživljanju lepote in skladnosti.

• Povratna informacija o otrokovem delu je njegovo lastno doživljanje.

“Pravilna vzgoja je mogoča le kot podpiranje duhovnega samorazvoja otroka, ki poteka skozi obdobja občutljivosti za posamezna področja “ M. Montessori


dr. Tanja Černe, prof. defektologije, z diplomo iz Spontanega in aktivnega učenja na osnovi montessori pedagogike

moje znanje - moja moč