Trening šibkih funkcij pri razvojni disgrafiji

Z redno, vsakodnevno izvedbo vaj - treningom, razvijamo spretnosti, ki so šibko razvite pri razvojni disgrafiji ter pripravljamo otroka na boljše pisanje. Vaje izvajamo igraje ter ciljano, kar pomeni, da razvijamo funkcije, ki so šibko razvite, z namenom krepitve. Krepimo še vztrajnost in potrpežljivost, razvijamo pozornost ter vzpostavljamo učne in delovne navade.

Vaje za razvoj velikih gibov v kranio-kavdalni ter medio-lateralni smeri
Razvoj motorike poteka v kranio-kavdalni smeri (od glave, proti trupu) in v medio-lateralni smeri (od sredine telesa, proti periferiji, proti prstom). Zato smo pri urjenju motorike pozorni na to zakonitost ter jo upoštevamo pri zaporedju vaj/treninga. Velike gibe iz rame navzven izvaja otrok najprej s prednostno roko, potem z neprednostno in kasneje z obema. Izvaja kroženje, valovanje, risanje zank in polžkov po zraku, risanje elementov posameznih črk, po zraku, papirju ali hrbtu sošolca, z debelimi pisali (čopiči, debele voščenke, debeli flomastri),  ki puščajo mehko sled ter spodbujajo tekočnost gibanja in izkušnjo lahkotnega gibanja rok. Z očmi sledi gibanju roke ter razvija sinhronizirano gibanje oči, aktivira binokularni vid ter vidno-motorično koordinacijo. Ko izvaja gibe iz rame navzven že tekoče, lahko izvaja enake gibe, z gibanjem podlahti, kasneje zapestja in ko je vse zaporedje osvojeno, izvaja male gibe pisanja elementov posameznih črk v večjem in kasneje manjšem črtovju.

Vaje za sproščanje roke
Izvaja jih pred pisanjem ter med pisanjem. Gre za ogrevanje, sproščanje ter umivanje rok. Lahko uporablja terapevtske žogice ali obstojnejše balončke napoljene s koruznim zdrobom ali mivko, ki jih stiska in stimulira propriocepcijo. Igramo se različne prstne igre.

Vaje za tekočnost pisanja
Pisanje po foliji, ogledalu, balonu, celofanu ter po koruznem zdrobu. Omenjene površine spodbujajo tekočnost gibanja roke. Preko razvoja taktilne občutljivosti, razvijamo finomotorične in grafomotorične spretnosti. Drobnim mišicam rok nudimo različne senzo-motorične izkušnje ob pisanju na papirju, ki je na tleh, na mizi ter na papirju, ki je nalepljen na steno. Vplivamo na kontrolo in zavedanje celotne telesne motorike.

Vaje za razvoj taktilne občutljivosti
Risanje po ogledalu, oknu, foliji ali plastificiranem prtu s prstnimi barvami, kremo in brivsko peno. Razločevanje lesenih ali keramičnih ploščic, gumbov, krpic različnih oblik in velikosti. Priprava čarobne vrečke, kjer so skriti različni majhni predmeti, ki jih otrok s tipom prepoznava in verbalno opisuje.

Vaje za orientacijo na sebi, na drugem, v prostoru, na ploskvi in na listu, z uporabo slikovnih in barvnih oznak. Pogosto utrjujemo orientacijo, otroka sprašujemo po levi roki na sebi, na drugem, ki stoji zraven njega in je obrnjen proti njemu, na igrački... Na prednostni roki naj nosi trakec rdeče barve. Roko večkrat poimenuje. Na domači mizi ali na šolski klopi ima slikovne oznake ter kasneje samo grafične oznake ali zapis levo, desno. Iste oznake naj bodo v učilnici.

Vaje za avtomatizacijo oblike črk
Oblikovanje črk z vrvjo, s telesom, izdelovanje črk iz različnih materialov, risanje črk na velike plakate, lepljenje slik predmetov k ustrezni črki, zabijanje žebljev v obliki črke ter nizanje volne, pisanje črk po zraku ali po hrbtu sošolca z odprtimi in zaprtimi očmi.

Vaje za vidno pozornost
Vidno kopiranje (prerisovanje sik), pomnjenje (otroku pokažemo obliko ter jo po spominu nariše), zaključevanje (pred seboj ima vzorec, ki ga zaključi), vizualni ritem vzorcev in oblik (pred seboj ima vrsto predmetov, ki jo dopolni), vidno razlikovanje (iskanje razlik med slikama), vidno-motorična koordinacija (potovanje po labirintih, povezovanje točk v sliko).

Vaje za razvoj vidno-motorične koordinacije vključujejo aktivnosti sočasnega sledenja očesa in roke (namizni tenis, metanje žoge v koš, nordijska hoja, vaje z leseno ležečo osmico, leseno deteljico in lesenim x-som..., grafomotorične vaje).

Grafomotorične vaje vključujejo vaje za lahkotnost in tekočnost pisanja, za utrjevanje elementov posameznih pisanih črk preko vzorčkov (ki jim otrok sledi najprej s prstom, potem pa jih riše), do prerisovanja oblik. V začetni fazi riše velike vzorce, v kasnejši fazi, ko je velike že osvojil in ko je gibanje roke lahkotno, pa manjše. Vaje izvaja v treh pozicijah: sede za mizo, stoje ob mizi ter stoje ob steni, na katero je prilepljen papir. Z različnimi pozicijami telesa, vpliva na raznolike motorične izkušnje, ki pripomorejo k avtomatizaciji drže telesa in drže pisala ob pisanju.

Uporaba ustreznih pisal ali nastavkov ob neosvojenem tritočkovnem prijemu. Uporabljamo pisala s tremi ploskvami ali barvic z vdolbinami, ki spodbujajo pravilen prijem. Uporabljamo različne nastavke za pisala. Avtomatiziran ustrezen prijem pisala vpliva na hitreješi in čitljivejši zapis ter aktivira kompleksnejše kognitivne procese.

Tanja Černe, prof. defektologije

moje znanje - moja moč