Metodično-didaktične prilagoditve pri pouku za otroka/mladostnika z disleksijo

Otrok/mladostnik z disleksijo potrebuje v učnem procesu nakatere prilagoditve, ki podpirajo njegove posebne potrebe, mu olajšajo sledenje pouku ter nudijo učinkovitejše učenje.

• Sedi naj spredaj, ker bo boljše videl na tablo in slišal učitelja. Učitelj ga bo lažje spremljal in usmerjal njegovo pozornost.
• Sedi naj ob sošolcu, ki ga bo spodbujal pri zapisu in sledenju učne snovi.
  
• Pozorni smo, ali pri pouku lahko sledi učni snovi. Ob vpadu pozornosti naj učitelj uporablja verbalno usmerjanje pozornosti (ponovi navodilo, ključno besedo, vpraša nekega otroka po ponovitvi vprašanja) ali neverbalno usmerjanje pozornosti (pokaže v zvezek, otroka pogleda, se ga dotakne po rami, mu pokaže znak...).
• Nudimo enoznačna, konkretna in jasna navodila.
• Na šolsko klop mu položimo napisano vsebino šolske snovi, da snovi lažje sledi ter jo lažje prepiše, kot bi jo prepisoval iz table.
• Uporablja naj stojalo za lažje prepisovanje učne snovi.
  
• Nudimo čim več hitrih pozitivnih povratnih informacij o njegovem učenju in vedenju.
• Po potrebi nudimo povzetke zapiskov in pripravljena vprašanja za domače učenje.
• Dovolimo uporabo bralnih ravnilc in barvnih folij.
• Če ima težave s priklicem črk in ločevanjem leve in desne strani, naj ima abecedo ter oznako leve in desne strani nalepljeno na šolski klopi.
• Delovne liste naj ima prilagojene (dovolj prostora za odgovore, dvojni presledki med vrsticami, rumenkasto pastelna ozadja, velikost črk 14-16 pt, prilagojene pisave: Arial, Tahoma, Verdana, Calibri, neporavnan desni rob).
• Prepiše naj manjkajoče dele snovi ali jih fotokopira ali uporablja računalnik ali tablico (posebno ob koncu osnovne šole ali v srednji šoli).
• Prilagodimo obseg in zahtevnost knjig za bralno značko in domače branje.
• Dovolimo občasno poslušanje zvočnih knjig za bralno značko ali domače branje.
  
• Prilagodimo obseg domačih nalog po potrebi.
• Otroka ne izpostavljamo glasnemu branju pred razredom, razen, če si to sam želi.
• Šolsko snov pustimo napisano na tabli tudi v odmoru, da jo otrok lahko prepiše.
• Otrok naj ima možnost za samostojno dokončanje izdelkov (lahko med odmorom ali po pouku).
• Uvedemo beležko, v katero si zapisuje domače naloge (učenje organizacije).
  
• Spodbujamo vrstniško pomoč (posojanje zvezkov, narekovanje vsebine).

dr. Tanja Černe, prof. defektologije

moje znanje - moja moč